Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

V 75. letu starosti je v Atenah umrl priznani grški novinar in televizijski voditelj Giorgos Papadakis. Po poročanju grških medijev je Papadakis v nedeljo, 4. januarja, v atenski četrti Kolonaki doživel akutni miokardni infarkt. Reševalna služba EKAB ga je ob 17.40 prepeljala v bolnišnico Laiko, kamor je prispel brez znakov življenja. Kljub prizadevanjem zdravniške ekipe in izvajanju postopkov oživljanja novinarju niso mogli več pomagati. Papadakis je veljal za enega najvplivnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva, ki je s svojim delom zaznamoval več desetletij medijske krajine. Novica o njegovi nenadni smrti je v Grčiji povzročila val žalosti med kolegi in javnostjo. Njegova smrt predstavlja konec pomembne ere za grško informativno oddajanje, saj je bil znan po svojem neposrednem slogu in dolgoletnem vodenju jutranjih programov.

Pri ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, poroča grški ERT News. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, pa je v operaciji aretacije Nicolasa Madura umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer poteka sojenje. Prijetje je sprožilo novo realnost v regiji.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Donalda Trumpa je tiho spremenilo ključne podrobnosti v obtožnici proti Nicoláxu Maduru, iz katere so odstranili omembo izmišljenega narkokartela, ki naj bi ga vodil Maduro. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi delila Nobelovo nagrado za mir s Trumpom. Prve ankete po ameriškem napadu na Venezuelo so pokazale spremembe v Trumpovi popularnosti.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.